Namen projekta »Skupni geoinformacijski sistem za varovanje virov pitne vode v izrednih dogodkih (GEP)« je vzpostaviti enoten čezmejni sistem ukrepanja civilne zaščite v primeru ogroženosti virov pitne vode zaradi tehnološkega tveganja in naravnih nesreč na območju Gorenjske, Goriške in Obalno– kraške statistične regije v Sloveniji ter Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine v Italiji. Za pripravo ustreznih načrtov ukrepanja je potrebno upoštevati hidrogeološke in hidrološke značilnosti območja v prispevnem zaledju vodnih virov. Od teh je namreč odvisno, na kakšen način in v kakšnem obsegu se bo morebitno onesnaženje širilo proti vodnim virom in v kolikšni meri bo ogrozilo njihovo kakovost. Pomembna pridobitev projekta je hidrogeološka nadgradnja GIS-a virov pitne vode na osnovi skupnih čezmejnih hidrogeoloških raziskav z metodami kartiranja ranljivosti in numeričnega modeliranja za kraški vodonosnik Trnovsko–Banjške planote in aluvialni vodonosnik Soške nižine, ki sta glavna skupna vira pitne vode. Zbrane podatke smo povezali v hidrogeološki model, ki povzema značilnosti pretakanja vode in širjenja onesnaženja ter ga vključili v obstoječi GIS. Ta omogoča, da lahko v primeru onesnaženja na določeni lokaciji takoj ocenimo, kateri vodni viri so ogroženi in kdaj najprej lahko pričakujemo pojav onesnaženja v njih. Da bi lahko onesnaženje pravočasno zaznali, je potrebno na ogroženih vodnih virih vzpostaviti monitoring kakovosti. Pri njegovem načrtovanju moramo upoštevati hidrogeološke značilnosti območja in izvajanje sproti prilagajati trenutnim hidrološkim razmeram. Podane so osnovne smernice za spremljanje kakovosti vodnih virov ob izrednih dogodkih. Izdelani GIS omogoča, da lahko tudi osebe, ki niso strokovnjaki na področju hidrogeologije, enostavno in hitro pridejo do prvih informacij o ogroženosti virov pitne vode ob izrednih dogodkih ter jih upoštevajo pri načrtovanju takojšnjega ukrepanja. V naslednjih fazah pa je za bolj podrobno analizo nastalih razmer in optimizacijo ukrepov zelo koristno sodelovanje hidrogeologov. V okviru projekta smo izvedli tudi prostorsko analizo, pri kateri smo upoštevali vse človekove dejavnosti, ki lahko vplivajo na kakovost vodnih virov. Analiza je privedla do poznavanja najpomembnejših onesnaževalcev in najbolj občutljivih območij v Soški nižini. Kot primer pravilnega upravljanja z okoljem smo pripravili alternativni scenarij, ki bi na podlagi ekonomsko in ekološko izvedljivih ukrepov lahko pripeljal do izboljšanja trenutnega stanja. Postavljen je bil geoinformacijski sistem (GIS) projekta GEP, ki vključuje zbrane podatke o vodnih virih na obravnavanem območju.

HIDROGEOLOGIJA ZGORNJE SOŠKE NIŽINE

ZINI, Luca;CUCCHI, FRANCO;TREU, FRANCESCO;BIOLCHI, SARA;BOCCALI, CHIARA;CLEVA, SILVIA;ZAVAGNO, ENRICO;
2014

Abstract

Namen projekta »Skupni geoinformacijski sistem za varovanje virov pitne vode v izrednih dogodkih (GEP)« je vzpostaviti enoten čezmejni sistem ukrepanja civilne zaščite v primeru ogroženosti virov pitne vode zaradi tehnološkega tveganja in naravnih nesreč na območju Gorenjske, Goriške in Obalno– kraške statistične regije v Sloveniji ter Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine v Italiji. Za pripravo ustreznih načrtov ukrepanja je potrebno upoštevati hidrogeološke in hidrološke značilnosti območja v prispevnem zaledju vodnih virov. Od teh je namreč odvisno, na kakšen način in v kakšnem obsegu se bo morebitno onesnaženje širilo proti vodnim virom in v kolikšni meri bo ogrozilo njihovo kakovost. Pomembna pridobitev projekta je hidrogeološka nadgradnja GIS-a virov pitne vode na osnovi skupnih čezmejnih hidrogeoloških raziskav z metodami kartiranja ranljivosti in numeričnega modeliranja za kraški vodonosnik Trnovsko–Banjške planote in aluvialni vodonosnik Soške nižine, ki sta glavna skupna vira pitne vode. Zbrane podatke smo povezali v hidrogeološki model, ki povzema značilnosti pretakanja vode in širjenja onesnaženja ter ga vključili v obstoječi GIS. Ta omogoča, da lahko v primeru onesnaženja na določeni lokaciji takoj ocenimo, kateri vodni viri so ogroženi in kdaj najprej lahko pričakujemo pojav onesnaženja v njih. Da bi lahko onesnaženje pravočasno zaznali, je potrebno na ogroženih vodnih virih vzpostaviti monitoring kakovosti. Pri njegovem načrtovanju moramo upoštevati hidrogeološke značilnosti območja in izvajanje sproti prilagajati trenutnim hidrološkim razmeram. Podane so osnovne smernice za spremljanje kakovosti vodnih virov ob izrednih dogodkih. Izdelani GIS omogoča, da lahko tudi osebe, ki niso strokovnjaki na področju hidrogeologije, enostavno in hitro pridejo do prvih informacij o ogroženosti virov pitne vode ob izrednih dogodkih ter jih upoštevajo pri načrtovanju takojšnjega ukrepanja. V naslednjih fazah pa je za bolj podrobno analizo nastalih razmer in optimizacijo ukrepov zelo koristno sodelovanje hidrogeologov. V okviru projekta smo izvedli tudi prostorsko analizo, pri kateri smo upoštevali vse človekove dejavnosti, ki lahko vplivajo na kakovost vodnih virov. Analiza je privedla do poznavanja najpomembnejših onesnaževalcev in najbolj občutljivih območij v Soški nižini. Kot primer pravilnega upravljanja z okoljem smo pripravili alternativni scenarij, ki bi na podlagi ekonomsko in ekološko izvedljivih ukrepov lahko pripeljal do izboljšanja trenutnega stanja. Postavljen je bil geoinformacijski sistem (GIS) projekta GEP, ki vključuje zbrane podatke o vodnih virih na obravnavanem območju.
File in questo prodotto:
Non ci sono file associati a questo prodotto.

I documenti in IRIS sono protetti da copyright e tutti i diritti sono riservati, salvo diversa indicazione.

Utilizza questo identificativo per citare o creare un link a questo documento: http://hdl.handle.net/11368/2840748
 Attenzione

Attenzione! I dati visualizzati non sono stati sottoposti a validazione da parte dell'ateneo

Citazioni
  • ???jsp.display-item.citation.pmc??? ND
  • Scopus ND
  • ???jsp.display-item.citation.isi??? ND
social impact